»Meja ni, ne za misli, ne za čustva – samo strah postavlja meje"

Tako je povzel misli slavnega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) Blaž Košorok na prireditvi Avenija trajnostne energetike, ki smo jo organizirali v počastitev uspešne uvedbe obnovljivega vira energije (lesnih sekancev) v naš termoenergetski objekt. Na dvorišču TE-TOL smo 10. maja v ta namen zasadili prvo drevo (Ginko Bilobo) od skupno štirih, vsak od njih pa bo simboliziral drug razvojni projekt, usmerjen v  zmanjševanje vplivov na okolje.  

V TE-TOL, kjer proizvajamo električno in toplotno energijo iz premoga, se zavedamo, kot je poudaril direktor Blaž Košorok, da ima izraba energije iz premoga na okolje negativne vplive, zato smo usmerjeni v zmanjševanje njegove uporabe, kljub temu da zadnjih deset let uporabljamo premog z zelo nizko vsebnostjo žvepla in pepela.
Ključna odgovornost TE-TOL, ki je primarni proizvajalec ogrevne toplote v Ljubljani, je zanesljiva, dolgoročna in okolju varna proizvodnja energije, ki v času vse ostrejših okoljskih in energetskih zahtev ter gospodarsko nevitalnem času postaja še večja.

Ker se življenjska doba proizvodnih enot izteka, je TE-TOL pred dvema letoma pristopil k pripravi nove dolgoročne razvojne strategije, ki temelji na varstvu okolja, energetski lokaciji in dopolnjevanju oz. nadomeščanju obstoječe tehnologije z za okolje manj obremenjujočimi tehnologijami. Za dosego navedenih ciljev je vstopil v najzahtevnejši naložbeni cikel doslej, in sicer z naložbami:

1. Uvedba obnovljivega vira energije (lesne biomase), ki je že uspešno realizirana;
2. Sledi prigradnja plinsko-parne enote (uvedba zemeljskega plina), ki jo načrtujemo za leto 2014 in je za TE-TOL ključnega pomena, saj bomo ob podvojitvi proizvodnje električne energije iz soproizvodnje povečali tudi instalirano moč v elektroenergetskem sistemu, povečali izkoristke in kar je še pomembneje, bistveno zmanjšali vplive na okolje;
3. Z namenom povečanja izkoriščenosti naprav oz. povečanja odjema toplote v poletnem času pripravljamo projekt daljinskega hlajenja, ki poleg okoljskih učinkov predstavlja pomembno priložnost za razvoj ljubljanske energetike, predvsem z vidika učinkovite rabe energije.
4. Vse bolj aktualna okoljska problematika, strokovno gledano, postaja problematika ravnanja z odpadki, ki zahteva in je vredna ustrezne pozornosti - s ciljem doseganja trajnostnega in smiselnega gospodarjenja. Skupaj z Mestno občino Ljubljana, Javnim Holdingom Ljubljana in javnimi podjetji v okviru holdinga pripravljamo projekt izgradnje objekta za energetsko izrabo odpadkov v Ljubljani.

Od ideje do realizacije

O uvedbi lesne biomase kot obnovljivega vira energije smo v TE-TOL začeli razmišljati že pred leti, leta 2008 pa smo navkljub nestimulativnemu okolju zbrali pogum in začeli izvajati projekt sokurjenja lesnih sekancev v kotlu bloka 3, kot smo projekt strokovno poimenovali. Z njim smo v tehnološkem pomenu, kot je na prireditvi izpostavil direktor družbe, nemalokrat premaknili meje mogočega. Potrebna so bila zahtevna rekonstrukcijska in tehnološka dela ter izgradnja novih objektov. Po uspešnem poskusnem obratovanju smo v začetku marca letošnjega leta prejeli uporabno dovoljenje in tako prešli v njegovo polno obratovanje.

Rezultati nad pričakovanji

Z rezultati smo več kot zadovoljni, saj smo celo presegli zastavljene načrte. V enem letu smo iz lesnih sekancev proizvedli 31 GWh zelene električne energije in 90 GWh toplotne energije, kar predstavlja skoraj 20 % proizvodnje bloka 3 oz. okoli 10 % celotne proizvodnje TE-TOL. Uporabili smo okvirno 64.000 ton lesnih sekancev, na račun katerih smo za 36.000 ton zmanjšali porabo premoga.

»Ključen pomen, zakaj smo se podali na to pot, je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Z energijo iz lesa smo zmanjšali izpuste CO2 za 68.000 ton ali dobrih 10 odstotkov. Za 40 odstotkov smo zmanjšali izpuste SO2, za 5 odstotkov NOx in za 11 odstotkov količino pepela in žlindre«, je izpostavil direktor.

Delež energije, ki smo jo v TE-TOL proizvedli iz biomase leta 2009, v celotnem slovenskem merilu energije iz biomase, proizvedene v soproizvodnji, predstavlja kar 60 odstotkov. »Gre za pomemben premik v izpolnjevanju mednarodnih obvez  Slovenije o povečanju uporabe obnovljivih virov energije, ne zgolj zaradi rezultatov, končnih odstotkov, temveč tudi kot spodbuda, da se odločnost, znanje in multidisciplinarno sodelovanje obrestujejo«, je še dodal Blaž Košorok.

Prava smer so OVE ob hkratni URE

Slavnostni govornik na Aveniji trajnostne energetike je bil predsednik Vlade RS Borut Pahor, ki je bil odločen: »Naš skupen cilj je jasen - nizkoogljično gospodarstvo. Največji del te poti morajo sedaj prehoditi proizvajalci energije. Če zgolj pogledamo na gospodarsko situacijo zadnjih dveh let, ugotovimo, da so se pogoji, predvsem v zagotavljanju finančnih virov za naložbe izrazito spremenili. Ravno tako se je drastično spremenil trg energentov in električne energije. Zato odločitve za posamezne naložbe terjajo veliko več posluha, preudarnosti, odgovornosti in tudi podjetniškega poguma. Edina ali če tako rečem obvezna smer na poti do korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov so  obnovljivi viri energije ob hkratni učinkoviti rabi energije.«

Ob tem je izpostavil, da je vesel, da je energija lesa v večjem obsegu že zaživela v metropoli: »Potrebno je bilo veliko dela, da ste obstoječ objekt pripravili za učinkovito in varno uporabo tudi tega energenta. Visoko učinkovita soproizvodnja električne in toplotne energije iz lesne biomase iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana predstavlja tudi pomemben prispevek v doseganju nacionalnih ciljev z vidika varstva okolja. Ravno tako spodbudno vpliva na udejanjanje rabe lesa z vidika zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe.«

Obdobje, ki je sedaj pred slovensko elektroenergetiko in celotnim slovenskim gospodarstvom, je po njegovih besedah negotovo, a pod pritiski negotovosti posamezne strategije poslovanja in predvsem izvajanje strateških ciljev ne smejo popustiti, če želimo dolgoročno energetsko učinkovitost in stabilnost: »Tudi pred Termoelektrarno Toplarno Ljubljana  je zahtevno naložbeno obdobje, ki je potrebno, obenem pa upravičeno in spodbudno. Prepričan sem, da boste z načrtovanimi projekti, predvsem s postavitvijo plinske elektrarne in s tem s še dodatno diverzifikacijo primarnih energentov povečali konkurenčnost in dolgoročno optimalno proizvodnjo električne energije in ogrevne toplote.«

TE-TOL za uresničitev razvojnih načrtov potrebuje finančno močnega lastnika

Predsednik Vlade RS se je dotaknil tudi programa prodaje večinskega poslovnega deleža  v TE-TOL in ob tem poudaril, da se za prodajo poslovnega deleža Vlada RS ni odločila zato, ker bi bil TE-TOL zanjo manj pomembna družba, temveč je izpostavil: »Termoelektrarna Toplarna Ljubljana je največja soproizvodnja električne in toplotne energije v Sloveniji in tako prispeva največji delež visokoučinkovite proizvodnje električne energije. Zaradi zagotavljanja skoraj vse potrebne ogrevne toplote za mesto Ljubljana pa je strateškega pomena za celotno mestno občino in njeno energetsko prihodnost. Za uresničitev pripravljenih razvojnih načrtov potrebuje in si zasluži finančno močnega lastnika, ki bo zmogel podpreti njeno razvojno strategijo.« 

Dodaj je, da se je Vlada RS za prodajo oz. menjavo deležev odločila zato, ker ima država dolžnost okrepiti okoljevarstveno sprejemljivo oskrbo gospodarstva in prebivalstva z zemeljskim plinom ter zagotoviti transparentno izvajanje prenosa zemeljskega plina, ki bo v imel v načrtovani energetski prihodnosti Slovenije pomemben položaj, ne samo pri načrtovanju in izvedbi pomembnih poti, kot je na primer Južni tok.

Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je ob tej priložnosti pohvalil prizadevanja TE-TOL, tako v delovanju, razvojni strategiji kot transparentnem, odprtem in korektnem komuniciranju s prebivalci, bo  tudi delež Mestne občine Ljubljana, ki je trenutno manjšinska družbenica TE-TOL, prešel v Energetiko Ljubljana ter ob tem dodal, da »občina tako počasi ustvarja povezavo med proizvajalcem in transportom energije.«  

»Številke niso zgolj številke, če v njih prepoznamo idejo, odločnost in marljivost. Takrat gigavati postanejo energija, tone čas, ki zabriše meje med delovnim dnevom in nočjo, odstotki pa smisel, zakaj smo se podali na to pot«, je zaključil Blaž Košorok ter zbrane povabil, da se čez 4 leta, ko bomo lesnim sekancem pridružili še zemeljski plin, ponovno srečamo tu in ob drugem drevesu na Aveniji trajnostne energetike TE-TOL nazdravimo s kozarcem še čistejšega zraka.

(Vabljeni k ogledu fotogalerije)

Projekt sokurjenje lesnih sekancev