Daljinsko hlajenje
V poletnem času je proizvodnja toplotne energije v TE-TOL kar sedemkrat nižja od proizvodnje v kurilni sezoni oz. v zimskem času, kar posledično pomeni, da proizvodne enote poleti niso v celoti izkoriščene. To nas je spodbudilo k razmišljanju, da preučimo možnosti, kako povečevati poletni odjem. Odgovor so ponudila vse bolj vroča poletja in čedalje večje potrebe po hladu - Daljinsko hlajenje.
TE-TOL s svojo energetsko lokacijo in Energetika Ljubljana kot upravljavka omrežja daljinskega ogrevanja Ljubljane s koncesijo imamo edinstveno priložnost, da
daljinsko hlajenje kot nov produkt ponudimo zunanjim odjemalcem.
Preučili smo tri možnosti hlajenja, in sicer:
- daljinsko hlajenje s centralno pripravo hladu v TE-TOL in z razvodom hladne vode,
- lokalno hlajenje z absorberji na toplo vodo ali
- lokalno hlajenje z absorberji na tehnološko paro.
V Energetiki Ljubljana so že pred leti analizirali možnost lokalne proizvodnje hladu v BTC z enostopenjskimi absorbcijskimi hladilnimi napravami, priključenimi na obstoječe vročevodno omrežje daljinskega ogrevanja. Ker tak način zahteva veliko prostora za postavitev hladilnih strojnic in hladilnih stolpov hlajenja, je bila v lanskem letu izvedena idejna zasnova daljinskega hlajenja območja BTC in okolice.
Zaradi primerljivosti sta bili leta 2008 poleg centralnega hlajenja analizirani tudi možnosti lokalnega hlajenja z absorbcijskimi hladilnimi napravami, priključenimi na obstoječe vročevodno omrežje daljinskega sistema ogrevanja in možnost hlajenja s paro porabnikov, priključenih na omrežje razvoda tehnološke pare.
Daljinsko hlajenje je zagotovo perspektivna dejavnost. Uspeh takšnih projektov pa je zelo odvisen od lokalnih razmer. V vsakem primeru tovrstni sistemi zahtevajo dolgoročno in usklajeno energetsko (ekološko) in urbano narčrtovanje razvoja mesta. Takšni sistemi hlajenja so že uveljavljeni v nekaterih večjih zahodnoevropskih mestih, v Sloveniji pa je, sicer v precej manjšem obsegu, zaživel v Velenju. Naslednja je lahko Ljubljana.
